PMS trenutno hrani zbirke na treh lokacija, nekaj malega v samem prirodoslovnem muzeju, ornitološko zbirko v pritljičju bloka v šiški in 80% vsega materiala v depoju v BTC-ju.
Ta depo v BTC-ju hrani tudi vse entomološke zbirke, sam depo je razdeljen na 2 prostora, v prvem prostoru so mokre in fosilne zbirke, v drugem prostoru pa suhe zbirke, kjer se nahajao zbirke prepariranih živali, ki so občutljive za muzejske škodljivce.
Zaščita pred muzejskimi škodljivci
Za suhi prostor velja poseben režim, da se prepreči vnost muzejskih škodljivcev. Ves material ki gre v ta prostor se ga najprej zamrzne pri -20 stopinj celzija za dva meseca, da se prepreči razvoj jajčec hrošča muzejnika. Sam prostor je tudi ogrevan ima predprostor in zazidana okna, tako da je samo en možev vektor vnosa žuželk.
Poleg tega se dvakrat letno za prvomajske in novemberke praznike, vso skladiščče zaplini z fosfinom, ki pobere iz zraka kisik. Sam postopek traja več dni, fosfin pride v obliki tabletk, ki jih raztresejo po celem depoju in pustijo da se začne sproščat fosfin. Polno učinkovitost doseže po osmih urah in tako ostane pard ni nakar odprejo skladišče in z ventilatorji izčrpajo preostanek plina in hkrati preprečijo vnos žuželk.
Kako pridejo zbirke v trajno hrambo ?
PMS sprejme vsako biološko zbirko, če mu jo podarijo. Odkupujejo samo velike in vsaj deloma urejene zbirke, ki bi bile pomembne za znanstvenike. Odkup gre preko javnega razpisa, tak da lahko to traja 3 do 5 let in največ kar so dali za zbirko je 20.000€, osnova za ceno je cena za metulja ki je v rangu 0,5€ do 1,5 €. Mogoče se komu to zdi malo, vendar na trgu bi taka prodaja trajala par let, najprej bi šli najlepši in najbolj zanimivi primerki, ostalo bi pa 90% takšnih za katere ne bi dobil nič kaj boljše cene, če bi se jih sploh dalo prodati.
Osebno se mi zdi sporno da potomci zahtevajo denar za zbirko, saj je potrebno zbirko vzdrževati, zasede veliko prostora in tudi zlo težko jo je prodati v celoti. Če se pa da PMS, bo ta zbirka za večno. Sem pa tudi slišal da v tujini muzeji ne sprejemajo več novih zbirk.
Kaj naredijo z zbirko ?
Najprej zbirko zaščitijo pred škodljivci. Nato jo dajo v v pravilen oddelk in vpišejo v in ventarno knjigo, vendar ne vsakega osebka posebej, ker veliko zbirk pride neurejenih in se urejajo naknadno po potrebi. Starejše zbirke ohranjajo skupaj kot celoto pri novejših pa lahko tudi prenesejo osebke v kakšno študijsko zbirko.
A lahko vidim te zbirke ?
Zbirke lahko vidi vsakdo ki ima nek konkreten opravičljiv znanstveni razlog. Niti ni kaj videti od daleč, saj so vsi primerki v škaljah ki so v omarah in tega je ogromno in brez pomoči kustusa težko najdeš kar rabiš.
Zahvala
Najlepša hvala društvu za organizacijo, ogleda depoja prirodoslovnega muzeja slovenije in še posebej dr. Tomi Trilarju za ogled zbirke in vse izčrpne informacije.
Dodatno branje
- http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/nacionalno-bogastvo-ze-cetrt-stoletja-v-azilu.html
- http://www.delo.si/znanje/znanost/prirodoslovni-muzej-ndash-evropski-muzejski-unikum.html
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar