Prirodoslovni muzej slovenije

Prirodoslovni muzej slovenije ima izjemno pomebno vlogo pri ohranjanju naravne dediščine, ker hrani zgodovinske biološke zbirke/primerke iz slovenskega ozamlja in ozemlja sosednjih držav.

PMS trenutno hrani zbirke na treh lokacija, nekaj malega v samem prirodoslovnem muzeju, ornitološko zbirko v pritljičju bloka v šiški in 80% vsega materiala v depoju v BTC-ju.

Ta depo v BTC-ju hrani tudi vse entomološke zbirke, sam depo je razdeljen na 2 prostora, v prvem prostoru so mokre in fosilne zbirke, v drugem prostoru pa suhe zbirke, kjer se nahajao zbirke prepariranih živali, ki so občutljive za muzejske škodljivce.

Zaščita pred muzejskimi škodljivci  

 

Za suhi prostor velja poseben režim, da se prepreči vnost muzejskih škodljivcev. Ves material ki gre v ta prostor se ga najprej zamrzne pri -20 stopinj celzija za dva meseca, da se prepreči razvoj jajčec hrošča muzejnika. Sam prostor je tudi ogrevan ima predprostor in zazidana okna, tako da je samo en možev vektor vnosa žuželk.

Poleg tega se dvakrat letno za prvomajske in novemberke praznike, vso skladiščče zaplini z fosfinom, ki pobere iz zraka kisik. Sam postopek traja več dni, fosfin pride v obliki tabletk, ki jih raztresejo po celem depoju in pustijo da se začne sproščat fosfin. Polno učinkovitost doseže po osmih urah in tako ostane pard ni nakar odprejo skladišče in z ventilatorji izčrpajo preostanek plina in hkrati preprečijo vnos žuželk.

Kako pridejo zbirke v trajno hrambo ?   

 

PMS sprejme vsako biološko zbirko, če mu jo podarijo. Odkupujejo samo velike in vsaj deloma urejene zbirke, ki bi bile pomembne za znanstvenike. Odkup gre preko javnega razpisa, tak da lahko to traja 3 do 5 let in največ kar so dali za zbirko je 20.000€, osnova za ceno je cena za metulja ki je v rangu 0,5€ do 1,5 €. Mogoče se komu to zdi malo, vendar na trgu bi taka prodaja trajala par let, najprej bi šli najlepši in najbolj zanimivi primerki, ostalo bi pa 90% takšnih za katere ne bi dobil nič kaj boljše cene, če bi se jih sploh dalo prodati.

Osebno se mi zdi sporno da potomci zahtevajo denar za zbirko, saj je potrebno zbirko vzdrževati, zasede veliko prostora in tudi zlo težko jo je prodati v celoti. Če se pa da PMS, bo ta zbirka za večno. Sem pa tudi slišal da v tujini muzeji ne sprejemajo več novih zbirk.

Kaj naredijo z zbirko ? 

 

Najprej zbirko zaščitijo pred škodljivci. Nato jo dajo v v pravilen oddelk in vpišejo v in ventarno knjigo, vendar ne vsakega osebka posebej, ker veliko zbirk pride neurejenih in se urejajo naknadno po potrebi. Starejše zbirke ohranjajo skupaj kot celoto pri novejših pa lahko tudi prenesejo osebke v kakšno študijsko zbirko.

A lahko vidim te zbirke ? 

 

Zbirke lahko vidi vsakdo ki ima nek konkreten opravičljiv znanstveni razlog. Niti ni kaj videti od daleč, saj so vsi primerki v škaljah ki so v omarah in tega je ogromno in brez pomoči kustusa težko najdeš kar rabiš.

Zahvala

 

Najlepša hvala društvu za organizacijo, ogleda depoja prirodoslovnega muzeja slovenije in še posebej dr. Tomi Trilarju za ogled zbirke in vse izčrpne  informacije.  

Dodatno branje 

• http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/nacionalno-bogastvo-ze-cetrt-stoletja-v-azilu.html 
• http://www.delo.si/znanje/znanost/prirodoslovni-muzej-ndash-evropski-muzejski-unikum.html

.






 

Raziskanost metuljev, vešč in moljev v Sloveniji

V naslovu sem dodal, poleg metuljev, tudi vešče in molje, zato ker večina  ljudi niti ne ve da so to tudi metulji. Entomologi/metuljarji drugače poimenujejo te tri skupine metuljev. Dnevni metulji, veliki nočni metulji in mali nočni metulji oz. mikriči in jih tako tudi preučujejo.

Dnevni metulji so daleč najbolj preučevana skupina metuljev in tudi žuželk. Zaradi svojih lepote in živih barv so zanimi največjemu krogu ljudi. Veliko ljudi zanima kateri metulji so na vrtu. Obstaja veliko knjig v slovenščini za določevanje, vendar ima večina opisanih samo okoli 30 vrst in še te so najbolj prepoznavne.
 

Če želite določit vsakega metulja, potem  
  

Obstaja veliko knjig, določevalni kljulči in relativno malo število vrst 180. Je tudi najlažje za določat.

Knjiga, atlas, določevalni ključ

Atlas dnevnih metuljev slovenije












Ključ za določanje dnevnih metuljev Slovenije

Veliki nočni metulji, vešče, so precej slabše preučevani. Ni knjige, tudi poopolnega seznama. Manj ljudi se ukvarja z njimi. Veliko več vrst.

Mikriči so pa sploh slabo 
    

Ljudje in metulji

Kot nekdo ki ima kr nekaj znanja o metuljih (za amaterja) mi je vedno zanimivo kako gledajo na metulje običaji ljudje.
 
Že pred nekaj časa prišel do spoznanja, da običajni ljudje poznajo samo metulje, vešče in molje, če govorimo o rodu metuljev. Za večino je seveda vse to mrčes, razen mogoče metuljev.

Metulji so lepi, za marsikoga imajo tudi simboličen pomen in so nasplošno še najbolj priljubljenimi med žuželkami. Govorim seveda o dnevnih metuljih. Njihove gosenice seveda nimajo te sreče, sploh če se znajdejo na vrtu na zelnati glavi.

Vešče so butaste, zaletave nadležne žuže, ki se jih marsikdo boji. Ljudje občudujejo samo največje driužine ko so sviloprejke in vešci.

Molji so univerzalno osovraženi, samo ščurki so še bolj.  



     

Lovljenje metuljev

Lovljenje z metuljnico



Lovljenje z svetlobno vabo

Omamljanje metuljev

Za omamamljanje metuljev se v teh časih uporablja etil acetat, ki ga najdemo v čistilih za nohte ali pa čistega v kakšni trgovini z laki in barvami.

Sam omamnik je manjša plastična ali steklena posoda v katero damo kos vate ali pene na katero dodamo par kapljic etil acetata, pred uporabo omamnika.

Če je v omamniu dosti hlapov etil acetata, se bo metulj umiril v 5 minutah in se počasi zadušil. Zato ga je potrebno čimprej spustiti, če si ga prepoznal in ne potrebuješ primerka.

Metulja je potrebno pusti v omamniku vsaj še dve uri. Ker drugače lahko oživi, včasih tudi ko je že razpet.

  

Prepariranje metuljev

Metulje se ponavadi prepapira suho, to pomeni da se jih razpne na razpenjalo in pusti da se posušijo. Druga opcija je mokro prepariranje, kar pomeni da se jih preprosto da v konzervacijsko tekočino, to je precej redko, saj je zmokrimi primerki veliko bolj zamudno delat.

V tem članku bom obravnaval samo suho prepariranj, ker na mokro se ne spoznam in še nekoli nisem delal. Je pa precej običajno za druge skupine žuželk, ki zgubijo barvo ko se posušijo npr. kačji pastirji.

Cilji metuljarja ko suho preparira metulja je, da se čimbolj vidijo vse lastnosti metulja, sprednja, zadnja krila in antene. Kajti to pomaga pri zanesljivi določitvi vrste in spola.

Najlažje je metulje razped ko so mrtvi samo par ur in so krila še gibljiva, to obdobje se da vsaj za 2x podaljšač če jih damo v hladilnik. Če smo zamudi to obdobje krila niso več gibljiva in jih je nemogoče razpeti, brez da bi ponovno navlažili metulja.

Razpenjala 

Razpenjalo je preprosta plošča iz balze, lipe, stiropora ali pene z zarezo. Nekatera razpenjala imajo prilagodljivo širino zareze, druga so fiksna. Zareza je lahko široka od 0,5 mm za najmanjše metulje (molje) do 2cm za ogromne prelce in vešče.   Globina je pribljižno polovico višine entomološče igle.

Če uporabljamo lesena (balza,lipa) razpenjala so za pripenjanje lističev potrebene entomološče igle, navadne bucike imajo preveč topo konico in je potrebno zabiti z kladivom. Za razpenjal iz pene ali stiropora, lahko uporabljamo navadne bucike brez problema.

Igle in bucike

Metulja najprej prepiknemo z buciko ali entomološko iglo skozi oprsje in ga nato damo v razpenjalo. Vsekakor so najboljše z entomološko iglo, saj so metulji različnih velikosti in temu primerno so debele tudi entomološče igle, medtem ko so bucike vedno precej debele in še nagnjene k rjavenju.

Primerno velike bucike je tudi težko dobiti v običajni trgovini. 

Papir za razpenjanje

Za razpenjanje se uporablja poseben papir, vendar če tega nimate lahko uporabite tudi paus papir ali pa peki papir, če je res sila.

Kako razpeti metulja

Izjemno pomembno da ima razpenjalo pravo širino reže. Če metulj paše pretesno v režo bodo krila povešena in če premalo se ga bo težko razpelo.   

Tehnik kako razpeti metulja je veliko, nekateri uporabljajo tanke lističe, drugi široke ki prekrijejo celo krilo. Za metuljarja to niti ni tako pomebno dokler pride metulj iz napenjal relatvno nepoškodovan. Za zbiratelja metuljev vsaka izguba luskic, zmanjša lepoto in vrednost metulja.

Samo razpenjanje je dokaj preprosto in ponavadi metulja razpneš v parih minutah, od začetka je potrebno malo vadit, vendar je zelo preprosto in hitro, če se ti ne gre pretirano za simetričnosti in vizualnost. Temu se bolj posvečajo zbiratelji in tisti ki preparirajo metulje za dekoracijo.



  


   


   

O meni

Ko sem bil še v osnovni šoli mi je oče večkrat pravil kako je sam zbiral metulje ko je bil v srednji šoli. Eno noč je ulovil velikega rumenega jajamaja in ga nasadil nad vrati tako, da sma ga lahko z sestro opazovala, dokler se ni čez par let razletel pri čiščenju pajkovih mrež.

Zgodbe o njegovih metuljarskih podvigih so me tako navdušile da mi je moral po koncu šolskega leta 1991 naredilti metuljnico in stara mama mi je sešila mrežo za njo.

Imel je eno staro knjigo o dnevnih metuljih europe, ki je bila žal v nemščini vendar je imela veliko slik metuljev ter zemljevide, tako da sem malo vedel kaj lahko najdem na okoliških travnikih.

Od njegovega otroštva je ostalo žal se samo eno napenjalo in kakšnih trideset slik njegovih metuljev, tako da mi je stari ata naredil novo napenjalo in škatljo za metulje.

Malo kasneje je mama odkrila mizarja gospoda Martina Šolinca v šentjurju, ki je izdeloval entomološke škatlje in napenjala za metulje, pri katerem še sedaj kopujem škatlje, in dobil sem štiri napenjala in prav toliko škatelj.

Prvo leto sem bil seveda najbolj navdušen in sem kr veliko lovil, najbolj so me navduševali veliki hitroleteči metulji. Spomnim se kako sem veliko poletnih dni preživel na travniku in domov prinesel veliko metuljev, žal jih potem nisem vse napel oz. sem odlašal tako dolgo da so se posušili.

Lovil sem pretežno velike dnevne metulje lastovičarje, beline in pisančke. Modrinčki in debeloglavčki mi niso bili preveč zanimivi. Nočnih metuljev nisem veliko lovil ker so se preveč poškodovali med usmrtitvijo (metulje sem usmrtil tako kot mi je oče povedal, tako da sem jih stisnil) izjema so bili največji nočni metulji.

Spomnim se da sem metulje dvakrat lovil na morju, v robanovem kotu in enkrat smo celo šli na enodveni izlet na nanos da sem ulovili Zerithio polixeno.

Pri 32 letih, me je spet zamikalo da bi se malo podil za metulji, vendar čez dan ne bi šlo zato sem se odločil da se bom raje osredotočil na nočne metulje. Sprva sem razmišljal da bi postavilja pasti in ko sem naredil prvo sem jo sprobal kr na balkonu. Ni bilo ravno veliko metuljev vendar, tudi te nisem znal določit. Čez 14 sem naročil živosrebrno žarnico in prišlo je je dvakrat več metuljev, vendar sem le redke znal določ. Tako da sem prvo sezono samo zbiral primerke in jih čez zimo določeval. Naslednjo sezono sem že imel dost pregleda da sem večino metuljev popisal in zbiral samo neznane primerke. Trenutno je večino primerkov iz mojega balkona in nekaj dnevnih in nočnih iz podpece, dramelj in obiskih pri drugih metuljarih.